Vrhnika

Biseri narave

Najpomembnejši izgled naravni in kulturni oblikovitosti površja so dali Dinarsko gorstvo s kraškim predelom, Predalpsko gorstvo z zaplaninskorovtarskim predelom ter Barje kot najjužnejši del Ljubljanske kotline. Vse ti različni predeli se tako surovo prepletajo, da se včasih lahko obiskovalec počuti kot, da je v kakšnem fantazijskem filmu o škratih, godznih duhovih, čarovnicah ali kakšnih drugih bajeslovnih bitjih.

Močilnik

V Močilniku, izraziti zatrepni dolini, se v Malo Ljubljanico stekajo izviri Velikega in Malega Močilnika. Nedaleč od gostinskega lokala pod visokimi prepadnimi stenami (40 m), imenovanimi tudi Hudičeve skale, vre na dan Veliki Močilnik. Nad mostičkom čez izvir v kotu doline je v skalo vtisnjena Jazonova pest. Po legendi naj bi se tu končala plovba grških junakov - Jazona in argonavtov po Ljubljanici. Tu so ladjo razstavili in jo na ramenih prenesli proti Jadranskemu morju.

Mali Plac

Naravni rezervat Mali plac leži na osamelcu Kostanjevica blizu vasi Bevke in je najjužnejši ostanek šotnomahovnega visokega barja v Evropi. Na dno se je tisoče let nalagala glina, organsko blato in proti vrhu šota. Kotanja jezerca leži deset metrov nad površino barja in z ostalim barjem ni bilo nikoli povezano. Na Malem placu žive številne ogrožene rastline (srednja rosika, okroglolistna rosika, dlakava mahovnica, navadna rožmarinka) in živali (močvirska želva sklednica, pupki, kačji pastirji, različne vrste žab, redke vrste močvirskih ptic in ujed).

Planina

Na zahodnem delu Vrhnike se na obrobju Ljubljanskega barja dviguje z gozdom poraslo hribovje Planina (733 m) s planinskim zavetiščem in razglednim stolpom. Zavetišče, ki je odprto ob sobotah, nedeljah in praznikih, oskrbuje Planinsko društvo Vrhnika in je priljubljena izletniška točka. Na vrhu stoji nov lesen stolp, visok 22 metrov, zgrajen leta 2008, s katerega je čudovit razgled na bližnjo in daljno okolico. Planina je stičišče mnogih planinskih poti:  Vrhniške planinske poti, Notranjske planinske poti, Ljubljanske mladinske poti, Vrhniške kurirske poti in Evropske pešpoti E7.

Retovje

Retovje je zatrepna dolina, ki se zajeda pod vznožje Ljubljanskega vrha in Raskovca in je nastala s postopnim udiranjem stropa nad nekdanjimi jamami. Tu izvira Velika Ljubljanica, ki se sredi Verda združi z Malo Ljubljanico iz Močilnika. Ob številnih izvirih (Pod skalco, Pod orehom, Malo okence, Veliko okence …) je stalo v 19. stoletju več kot deset žag venecijank.

Star maln in Ajdovska stopnja na Planini

Star maln leži globoko v dolini potoka Bele. Nekoč je stal tu mlin, na kar danes spominjata mlinsko kolo in jez. Lintvern, izvir potoka Bele, je kraški sifon pod Jelovco. Naravni pojav občasnega izbruha vode, ki naj bi jo zmaj s svojimi mladiči (človeškimi ribicami) skupaj bruhal na dan, je opisoval že Valvasor v 18. stoletju. Kočo pri jezu upravlja Turistično društvo Blagajana Vrhnika. Tukaj so idealna mesta za piknike, posebno v poletni vročini, saj se lahko ohladimo v vodi zajezenega potoka.

Ob poti iz Starega malna proti Planini je skalni prag - Ajdovska stopnja. Po legendi je to odtis stopala velikanske Ajdovske deklice, ki je stala z eno nogo na Planini, z drugo na Ljubljanskem vrhu in v vodah potoka Bele prala perilo.

Ribniki pri nekdanji opekarni

Pet ribnikov ob Ljubljanici je nastalo po opustitvi glinokopov nekdanje Kotnikove opekarne. Tu žive številne vrste ptic, rib, pa tudi redke školjke, raki in želve sklednice. Za ribnike skrbi Ribiška družina Vrhnika. V bližini, v strugi Ljubljanice v Verdu so med arheološkimi izkopavanji leta 2009 našli tudi leseno ost sulice iz tise iz starejše kamene dobe (38.000 do 45.000 let). Po doslej znanih podatkih gre za prvo tovrstno najdbo na svetu.

Jurčevo šotišče

Jurčevo šotišče je eno redkih območij na Ljubljanskem barju, kjer še vedno najdemo ostanek visokega barja (barje, ki je zaradi šote in šotnega mahu dvignjeno nad okoliškim terenom). Šoto, ki je nekoč prekrivala večino Barja, so v 19. in 20. stoletju intenzivno uporabljali kot kurivo.

Kuclerjev Kamnolom

Kamnolom na Drenovem Griču je poznan že več kot 150 let po bogatem nahajališču fosilnih školjk kot tudi po izredno lepem primeru tektonske gube. Temno sivi do črni apnenec z vložki skrilavega laporja je široko razgaljen v bližnji okolici na več mestih. Kamnina je bila zaradi lepega črno-belega kontrasta (rezultat kalcitnih žilic v apnencu) vedno cenjena kot arhitektonski kamen. V kamnolomu je postavljen geološki stolpec, ki prikazuje kamnine širšega območja, nekoliko stran pa nekateri kipi, ki so jih v kiparskih delavnicah izdelali različni umetniki.

Kotnik - Lenarčičev park v Verdu

Park ob Ljubljanici je na mestu treh podrtih kmetij pred svojo stanovanjsko hišo v 19. stoletju uredila in zasadila uspešna industrialska in veleposestniška družina Kotnik. Med številnimi eksotičnimi drevesi je tudi ginko, ki sta ga leta 1883 prinesla s Kitajske s poročnega potovanja hči in njen mož Lenarčič.  Drevo sodi danes med starejše te vrste v Evropi. Park je omejevala opečna ograja, v sklopu katere je stala nad toplim izvirom ob Ljubljanici lična hišica s toplicami, in višje ob cesti kapelica sv. Florjana. Na mestu kapelice stoji od leta 1958 spomenik žrtvam NOB iz Verda. Na prizmatičnem stebru so na granitnih ploščah vklesana imena padlih, na vrhu pa stoji bronast kip Borisa Kalina.

Vrhniška jama

Proti vzhodu se širi Pokojiška planota (700 - 800 m), ki se na vzhodu strmo spušča proti barju, proti zahodu pa postopoma prehaja v notranjsko podolje z najnižjo Logaško planoto. V neposrednem zaledju kraških izvirov Ljubljanice so nastale številne udorne vrtače kot so Meletova dolina, Grogarjev dol, Babji dol in tudi Pavkarjeva dolina, v kateri je prostora za celo kmetijo. Grogarjev dol se po velikih nalivih v nekaj urah napolni z vodo podzemnega toka Ljubljanice in se spremeni v presihajoče jezero. V njem so našli celo človeške ribice, ki jih je podtalnica vrgla na plano. Ob izvirih Ljubljanice so se izoblikovale zatrepne doline Retovja in Močilnika s strmimi ali celo prepadnimi stenami. Na vsem področju je obilo brezen in manjših kraških jam. Raziskana je Vrhniška jama, katere ogled je zaradi težkega vstopa možen le pod strokovnim vodstvom jamarjev.

Ne prezrite

V petek, 14. oktobra je v gostilni Bajc potekal tretji tarok turnir.
V Kneippovem kotičku smo preživeli lepo in aktivno sobotno dopoldne.
Prvo srečanje Notranjskih in Dolenjskih občin
V nedeljo, 8.9., smo organizirali prvo srečanje turističnih in kulturnih društev Dolenjskih in Notranjskih, pod sloganom »Pokažimo Notranjost!«. Od 10. ure dalje so lahko obiskovalci na travniku pri...

Koristne informacije

Vremenska napoved
Ljubljana
Vreme v Ljubljani