V svetlih gozdnatih pobočjih Polhograjske Gore in Grmade v aprilu in maju zacveti Blagajev volčin, nizek grmiček iz družine volčinovk, ki zraste do višine 30 cm.
Listi so vednozeleni, usnjati, celi in celorobi. Na steblu so nameščeni premenjalno. Na koncu poganjkov so ovršna socvetja rumenkastobelih cvetov. Cvetovi so kratkopecljati, imajo štiri zrasle venčne liste z osmimi prašniki, so brez čašnih listov. Raste na apnencu in dolomitu, najbolj pogost je v alpskem in predalpinskem svetu. Rastišča blagajevega volčina najdemo do 1900 m nadmorske višine. V Sloveniji je razširjen še na Zaplani, Kopitniku in morda še kje. Poleg Slovenije je Blagajev volčin mogoče najti tudi v Bosni in Hercegovini, Srbiji, Črni gori, Albaniji, Makedoniji, Grčiji, Bolgariji, Romuniji na Hrvaškem ter v severozahodni Italiji. Blagajev volčin je bil odkrit leta 1837 na Polhograjski Gori pri Polhovem Gradcu. Ime je rastlina dobila po slovenskem botaniku grofu Rihardu Ursiniju Blagaju, ki je živel v Polhovem Gradcu. Prvi je to vrsto volčina opisal Henrik Freyer, nahajališče pa si je ogledal saški kralj Friderik Avgust II. Rastline se zaradi tega obiska prijelo tudi ljudsko ime »kraljeva roža«. V spomin na ta dogodek je Rihard Ursini grof Blagay na vznožju Polhograjske Gore postavil spomenik. Blagajev volčin je v Sloveniji zavarovan od leta 1898.
Razgibanemu svetu slikovitega Polhograjskega hribovja dajejo poseben pečat njegovi vrhovi : mogočna Polhograjska Gora ali Gora sv. Lovrenca (824m), plečata Pasja ravan (1019m ), ki jo je Valvasor imenoval Pesjanski vrh in rogljata Grmada (898m). Najvišje pa se dviga košati Tošč (1021m). Oko se rado vzre na te vrhove. Vabijo pa tudi mične cerkvice, številni zaselki s samotnimi kmetijami, lep razgled in prijazni ljudje.
Slikovitost pokrajine pogojujejo kamnine, v spodnjih plasteh skrilavci in peščenci, nad njimi ponekod apnenec, največ pa dolomit. Na površini dolomit rad preperi, zato kažejo vrhovi in grebeni dolomitnih vzpetin navadne in zanimive oblike, na apnencu pa dobimo pravi kraški svet z manjšimi podzemnimi jamami.
Kamnine nam izdajajo že rastline in studenci. Na mnogih poteh in stezah vabijo popotnike zaščitene rastline : blagajana, dišeči volčin, bodika.
Polhograjska krožna planinska pot.
