Gre za svojevrsten ribnik v regiji, ki ima nad svojo površino otok. Vodna površina ribnika, ki je v zasebni lasti, meri 3.800 m2, največja globina dosega 2 m. Raj za ribiče na postrv je bil obnovljen leta 1970, sicer pa njegova zasnova datira v leta pred I. svetovno vojno.
Logaško jamo so odkrili leta 1962. Ima 30 m globoko vhodno brezno, pod katerim je skoraj vodoraven rov, ki si ga lahko obiskovalci ogledajo le v spremstvu jamarjev.
Logaška jama ima globoko vhodno brezno, za katerim ležijo vodoravni deli. Obiskovalce spustijo z ročnim vitlom 30 m globoko, nato sledi krog 150 m vodoravnega rova. Jama je bila odkrita leta 1962. Vhodno brezno, ki se navzdol zvonasto širi je globoko 30 m, zadane pa sredino horizontalnega rova. Prvi spust vanjo je bil leta 1974, sedaj pa potekajo organizirani spusti načeloma zadnjo nedeljo v maju. V jami je pod vhodom skoraj vodoraven, električno osvetljen rov, ki si ga lahko obiskovalci v spremstvu jamarja ogledajo v dolžini 150 m. Logaško jamo si je ogledalo preko 5000 ljudi.
Planinsko polje je eno tipičnih kraških polj, nastalih v Notranjskem podolju. Razteza se na okrog 11 km² površine in povezuje občine Logatec, Postojna in Cerknica. Njegovo dokaj ravno dno je izpostavljeno občasnim poplavam reke Unice, ki priteče na dan iz Planinske jame in se počasi vije do ponorov na drugi strani polja. (V sliki se skriva seznam različnih prostorskih slik)
Reka občasno prestopi bregove, poplavi travnike in njive, ob večjih poplavah pa tudi cesto, ki povezuje vasi na obeh straneh polja.
Dolina pod Medvedjim Brdom je zanimiva predvsem zaradi sorazmerne naravne ohranjenosti vodotoka, za katerega je značilno veliko nihanje vode. V srednjem delu doline se večina vode usmeri proti zahodu in ponika v Kmetovo brezno, pravi labirint vodoravnih rovov plitvo pod površjem. Brezno je raziskano v dolžini 335 m in globini 15 m. Vzhodno od ponora so na obeh straneh ceste močvirski travniki, kjer rastejo nekatere ogrožene rastlinske vrste, med njimi najbolj izstopa mesojeda dolgolistna rosika, najdemo pa še okroglolistno rosiko in zelo redko kukavičnico Loeselovo grezovko. Dolina poteka še naprej proti jugu, potok pa napajajo številni manjši stranski potoki. Žejski potok ponika skupaj s Hotenjko v več ponorih zahodno od Hotedršice.
To je eno izmed sedmerih imen kraške ponikalnice, ki je še pred ledenimi dobami tekla po površini, nato pa si je postopoma utrla podzemsko pot v apnenčastih kamninah. Njena voda izginja v številnih ponorih. Pri nizkem vodostaju ponikne že pred vasjo Laze, pri višjem pa se razlije iz struge po meandrih proti severnemu robu polja, kjer so največji ponori Pod stenami.
Ko pretok Unice v južnem delu polja preseže 60 m3/s, ponori ne zmorejo požirati vse vode, zato ta prestopi bregove in se razlije po polju. Takrat se polje spremeni v jezero, iz katerega molijo le vrhovi dreves. Poplave so najpogostejše jeseni in trajajo povprečno mesec in pol leta. Njihov obseg je lahko zelo različen. Ob manjših poplavah voda zalije okrog 2 km2, ob največjih pa tudi do 11 km2 ozemlja. Izjemno visoki poplavi sta bili leta 1820 in 1923. Tedaj se je Jakovški hrib spremenil v otok, saj je voda zalila vse poti, ki vodijo nanj. Reka Unica je ena izmed najbolj priljubljenih evropskih voda za športni ribolov na lipana, v njej pa živijo tudi druge vrste rib: ščuke, potočne postrvi in krapi.
Mačkovica je 1.280 m dolga in 51 m globoka jama v neposredni bližini Laz. Vhodni rov se blago spušča in nato razširi v Malo dvorano, ki slovi po ponvicah, preko katerih se ob večjih poplavah Planinskega polja preliva voda in ustvarja miniaturne kaskade.
Od tod se dviguje kratek rov do prehoda v Veliko dvorano s 30.000 m³ prostornine.
Jama Mačkovica je dolga 1.280 m in globoka 51 m. Vhod v jamo je v spodmolu v severnem robu 8 m globoke vrtače, na pobočju nad Planinskim poljem, vzhodno od Laz. Od tod se proti severovzhodu blago spušča skalnat vhodni rov, ki se kmalu izravna in razširi v Malo dvorano. Iz te dvorane se dviguje proti severu kratek rov, ki pripelje do prehoda v 150 m dolgo, 16 – 48 m široko in 6 – 18 m visoko Veliko dvorano, ki ima prostornino 30.000 kub. metrov. Dno dvorane se spušča proti severu, kjer preide v severozahodni rov, ki se konča s pasažo, za katero je Blatni rov. Ta se pri normalnih vodnih razmerah konča s sifonom, ob visoki vodi pa je poplavljen.
Jama Mačkovica je znana po podzemnem živalstvu, predvsem kot najdišče slepega jamskega hrošča drobnovratnika (Leptodirus hohenwartii).
To je manjše jezero, ki je nastalo v povirju reke Račeve. Jezero je trikotne oblike, dolgo 120 m in široko 100 m. Največja izmerjena globina je 5,5 m, povprečna pa 2,9 m.
Pri maksimalnem vodnem stanju je površina jezera 0,85 ha, sicer pa zelo niha; enkrat na leto pa jezero, ki je mrestišče žab, celo presahne. Čeprav je med manjšimi jezeri v Sloveniji, je izjemno zanimivo zaradi svoje lege na prehodu iz alpskega v dinarski svet in edino v tem delu Slovenije.
