Biseri narave

Pokrajina zavzema severozahodni del dolenjskega gričevja, od turjaških vrat na severu, do Slemen, potoka Zastava in Urharije na jugu, od Iške tesni na zahodu, pa do Male gore na vzhodu.

Lehnjakov slap (722m)

Na robu rutarske planote je potok, ki odvaja vodo iz nje, naletel na neprepustno kamninsko steno in zato izoblikoval čudovit in zanimiv slap. Voda se ob mahovih, ki rastejo na steni, upočasni in izloča kalcijev karbonat v obliki luknjičave prhke skorje. V začetku je zelo drobljiva, pozneje pa otrdi. Zaradi svoje lahkosti je dobila kamnina ime lehnjak. Potok pa je dobil po njem ime Lehnjak.Tu lahko opazujemo naravo pri njenem delu, kajti nobena kamnina ne nastaja tako hitro pred našimi očmi kot lehnjak. Danes je lehnjakov steber visok 6 m in meri 2 m v premeru in še raste, tako se slap viša.Tudi naprej po potoku najdemo v tolmunih lepe primerke delov rastlinja obložene z lehnjakovo skorjo.
Če pot nadaljujemo po potoku navzdol (markacija) pridemo po dveh kilometrih do drugega slapa.

Kobilji curek (600m)

Na istoimenskem potoku, je najvišji slap na Dolenjskem, s pestro geološko sestavo. Pozorni moramo biti na markacijo, takoj ko pridemo na ravninski del poti, kajti slap je odmaknjen od poti in potoka Lehnjak. Nahaja se v zavitem končnem delu grape. Sestavljen je iz dveh stopenj, ki ju loči komaj opazen plato. Lepo sta vidna dva horizontalna preloma. Voda ob velikih nalivih prinaša različne kamninske materiale in jih spodaj v ravninskem mirnem delu vodotoka odlaga. Velika je pestrost teh odlaganin, iz katerih razberemo sestavo in starost kamnin, ki gradijo tukajšnje ozemlje. Struga slapa se zajeda v kamninsko stopnjo in jo tako počasi niža. Zaradi nemotenega naravnega razvoja in tudi zaradi kulturnega pomena je ozemlje okoli Kobiljega curka v velikosti 3.04 ha razglašeno za gozdni rezervat.
Kobilji curek je poimenoval gozdni furman, ki je med počitkom in malico opazoval svojo kobilo pri opravljanju male potrebe.

Iška soseska

Lužarji, rojstni kraj potoka Iške, lepa podeželska naselja razmetana po severovzhodnem robu bloške planote, rutarska planota s križiščem evropskih pešpoti E6 in E7, gozdna površina Mačkovca, Rožna dolina s Krvavo Pečjo in njenimi pečinami, vidovska planota, gozdna divjina povirja Zale, sotočje pri Vrbici, rakiška planota, mokrško hribovje, iški vintgar, krimsko hribovje... z njenimi prebivalci medvedi, prašiči, jeleni, srnami, gamsi, ribami, pticami...., tu in tam še komaj opaznimi številnimi ostanki mlinov in žag ob potoku Iške... so le udje nedeljive iške soseske, ki se mogočno razprostira po štirih občinah: Cerknici, Velikih Laščah, Brezovici in Igu.
Kot z nožem ostro pa iška tesen zareže med krimskim in mokrškim hribovjem in loči Dolenjsko od Notranjske, velikolaško deželo od bloške, vidovske in rakiške planote.

Rutarska planota

RUTE je skupno ime za devet vasi , ki so raztreseni po rutarski planoti (Naredi, Bane, Zgonče, Boštetje, Mohorje, Vrh, Rupe, Dednik, Selo s Predgozdom). Naselja so nastala v poznem srednjem veku na krčevinah po krčenju gozdov. Njeni prebivalci so se od nekdaj bavili s predelavo lesa. Gozdnata robova planote, ki se slemeni v dinarski smeri, se strmo spuščata na vzhodu v Mišjo dolino, na zahodu v Iško tesen, na severu pa planota neopazno prehaja v gozdnato površino Mačkovca.

Potok Iška

Iška tesen po kateri teče istoimenski potok, ki je njen graditelj in oblikovalec, ni povsem prelomnega nastanka, temveč je nastala tudi z vodno erozijo. Iški potok izdanja v treh izvirih, pod cerkvijo sv. Ožbalta, pod vasjo Lužarji in pod robom bloške planote.Voda je kot odlično topilo poiskala vse napake v matični karbonatni kamnini triasne starosti (200 do 250 milijonov let ), ki so bile manj odporne, jih delno stopila, delno pa odnesla in tako počasi v geološki zgodovini ustvarila globoko in ostro tesen. Napake v matični kamnini so nastale tudi zaradi delovanja gorotvornih sil. Iz geološke preteklosti sta tu ostali kot nem dokaz lepo oblikovani erozijski igli; prva tik ob krvavskih pečinah, druga pa v sotočju Iške in Zale.V padavinskih obdobjih pa še številni pritoki in pritočki pomagajo odvajati vodo s strmih bregov in bogatijo Iško. Ob hudih urah nenadoma oživijo razdiralni hudourniki, vendar kontrolirano odvajajo v zelo kratkem času nabrano vodo iz strmih sten v stalni iški vodotok. Slejkoprej pa vodotok doseže neprepustne kamnine, oblikovanje tesni se zelo upočasi, vendar ne preneha, temveč oblikuje stopnje, brzice in tolmune. Proces oblikovanja tesni poteka tudi danes, vendar je dolgost človeškega življenja zanemarljiva v primerjavi z dolgostjo geološkega časa, da bi bile človeku spremembe opazne.

 

Ne prezrite

V petek, 14. oktobra je v gostilni Bajc potekal tretji tarok turnir.
V Kneippovem kotičku smo preživeli lepo in aktivno sobotno dopoldne.
Prvo srečanje Notranjskih in Dolenjskih občin
V nedeljo, 8.9., smo organizirali prvo srečanje turističnih in kulturnih društev Dolenjskih in Notranjskih, pod sloganom »Pokažimo Notranjost!«. Od 10. ure dalje so lahko obiskovalci na travniku pri...

Koristne informacije

Vremenska napoved
Ljubljana
Vreme v Ljubljani