Cankarjev spomenik
Spomenik Ivana Cankarja iz brona, ki ga je upodobil Ivo Jurkovič leta 1930. Na tem mestu so bile nekoč naložene Mesarjeve klade, na katerih je preživljal otroštvo pisatelj s svojimi vrstniki.
Cankarjev trg 8 - Sodnija
Enonadstropna stavba ima nad portalom vklesano letnico 1554, pročelje krasita dva pomola, dvorišče pa odprte arkade. V sklopu sodnije so bili nekoč sodni zapori, v katerih je bil zaprt tudi Ivan Cankar. Stavbo so večkrat spreminjali, nazadnje leta 1990, ko so prenovili tudi notranjost. Opravljene so bile tudi arheološke raziskave, kjer so našli novce iz 15. in 16. stoletja, keramiko in rimsko fibulo.
Cankarjeva Enajsta šola
»Enajsta šola pod mostom« je bila na bregu in plitvini Ljubljanice, pod mostom, čez katerega vodi cesta z Vrhnike v Borovnico. Pod tem mostom si je Ivan Cankar nabiral preko igre z vrstniki bogate in koristne učenosti, ki jih sicer pozneje v življenju ni našel nikjer in nikoli več. Dogodivščine iz Enajste šole je opisal v črtici Moje življenje.
Cankarjeva spominska hiša
Hiša, v kateri se je leta 1876 rodil pisatelj Ivan Cankar, je bila lesena in krita s slamo. Pogorela je leta 1879. Odtlej so morali Cankarjevi gostovati po opuščenih hlevih in hišah drugod po Vrhniki. Stavbo so novi lastniki leta 1880 prezidali in taka je hiša še danes. V črni kuhinji, hiši, štiblcu, kamri in na ganku je pohištvo in druga oprema iz konca 19. stoletja, ki nam daje slutiti utrip vsakdana pri Cankarjevih. Spominska hiša je razglašena za kulturni spomenik.
Drča - spomenik padlim v NOB
Z Drče zre na mesto mogočen spomenik padlim v NOB, delo kiparja Borisa Kalina in arhitekta Borisa Kobeta. V grobnici poleg mnogih vrhniških partizanov počivata tudi pisatelj Karel Grabeljšek - Gaber (1906-1985) in pesnik Ivan Rob (1908 -1943).
Kunstljeva vila
Kunstljeva vila privablja poglede mimoidočih na Vrhniki vse od leta 1911. Po naročilu lesnega trgovca Josipa Kunstlja jo je zgradil ljubljanski mestni stavbarski mojster Filip Zupančič.
Lavrenčičeva hiša (stara pošta)
Ena najstarejših in najpomembnejših stavb na Vrhniki. Stoji na bregu Ljubljanice, kjer je bilo do leta 1790 pristanišče. Stara pošta z mitnico in gostiščem je bila verjetno zgrajena v 15. stoletju. Tu je leta 1728 prenočil cesar Karel VI. Leta 1809 so ob prenovi hiše eno nadstropje odstranili.
Mik'lčeva kašča
Mik'lčeva kašča, grajena v baročnem stilu, je bila prvotno v posesti bistriškega samostana. Leta 1981 so jo obnovili in preuredili v galerijo, v kateri je stalna razstava fotografij Petkovškovih likovnih del in občasne razstave del drugih likovnih umetnikov. Rojstni hiši slikarja Jožefa Petkovška (1861 – 1898) in Mateja Sternena (1870 – 1949) v neposredni bližini Galerije Kašča sta označeni s spominskima ploščama.
Obrambni zid pod Strmico (Claustra Alpium Iuliarum)
V 3. stoletju našega štetja so Rimljani za obrambo svojega imperija pred vdori tujih plemen zgradili obrambni zid. Zid, kasneje imenovan tudi Ajdovski, je potekal od Reke na Hrvaškem in se preko Babnega polja nadaljeval proti severu. Med Verdom, Zaplano in Logatcem naj bi bilo kar okoli 60 stražnih stolpov. Ostanke zidu je v obliki dolgih gomil kamenja mogoče videti tudi v okolici Strmice.
Ostanki rimskega tabora pri vrhniškem pokopališču
V 3. stoletju je Rimski imperij zaradi nenehnih vdorov barbarskih plemen proti osrčju imperija povečala število vojakov in vojaških postojank v provincah. Pri pokopališču je ohranjen del vogalnega stolpa peterostrane trdnjave, ki je varovala rimsko naselje pod današnjim Gradiščem in cerkvijo sv. Pavla. Trdnjavo je s pristaniščem ob Ljubljanici povezovala pot pod današnjo Staro cesto.
Pri Črnem orlu
Pri Črnem orlu se je imenoval dvonadstropni hotel, ki ga je leta 1850 zgradil veleposestnik Jožef Kotnik iz Verda. V pritličju sta bili gostilna in kavarna, v prvem nadstropju pa čitalnica, katere soustanovitelj je bil Cankarjev oče. Leta 1990 so med obnovo stavbe arheologi našli keramiko iz 13. in 15. stoletja.
Stare gmajne v Verdu
Tu so našli leta 2002 med čiščenjem drenažnega jarka do zdaj najstarejše ohranjeno leseno kolo na svetu. Kolo iz jesenovega lesa, staro vsaj 5100 let, meri v premeru 72 cm, os je izdelana iz hrastovine. V bližini so našli tudi ostanke kolišč, lesenih naselbin na koleh, na kakršnih so živeli ljudje na Ljubljanskem barju od 4. do 2. tisočletja pred našim štetjem. Koliščarji so se prevažali s čolni – deblaki, imeli so tudi vozove, preživljali so se z lovom, ribolovom, živinorejo in poljedelstvom.
Turnovše
Na Turnovšah so ostanki rimskega opazovalnega stolpa (del obrambnega zidu Claustra Alpium Iuliarum), ki je imel strateški pomen v nemirnih časih 3. stoletja. S stolpa je bil in je še danes lep pogled na Vrhniko in cesto, nekoč imenovano Emona-Aquileia.
Zaplana - Rupnikova linija
Rupnikova linija ali Rupnikova črta je sistem utrdb, ki jih je začela graditi Kraljevina Jugoslavija pred drugo svetovno vojno na ozemlju zahodne Slovenije kot obrambo pred italijanskim napadom. Ime je dobila po jugoslovanskem generalu slovenskega rodu Leonu Rupniku. Obrambna črta nikoli ni služila svojemu namenu, saj je bila zapuščena še pred italijanskim napadom na Jugoslavijo, aprila 1941.