Grad Turjak je bil nekdaj v lasti Auerspergov, katerih vrhunec moči je sovpadal z obdobjem turških vpadov in reformacije na Slovenskem. Prvič se omenja l. 1220, a naj bi nastal že v 10. ali 11. stoletju. Prvotni grad je stal malo niže od današnjega, na skalnem pomolu, od koder je bil dober razgled na rimsko cesto. Danes nanj spominjajo le ruševine. Kdaj je bil sezidan zgornji grad, ni mogoče natančno ugotoviti, sta pa l. 1318 omenjena še oba. Po potresu l. 1511 so zgradili trikotno zgradbo renesančnega videza. Vzhodno stran varujeta dva okrogla stolpa, nasprotni stranici trikotnika pa se končujeta z mogočno okroglo bastijo, t.i. volovskim stolpom.
www.trubarjevi-kraji.si
Trubarjeva domačija, rojstni kraj Primoža Trubarja, pisca prve slovenske knjige, stoji ob vznožju spomeniško zaščitene vasi Rašica. Obnovljena je bila ob 400-letnici Trubarjeve smrti.
Domačija obsega spominsko hišo z mlinom in s spominsko sobo. Slednja je tudi osrednja točka domačije, kjer so zbrani in razstavljeni vsi posnetki Trubarjevih knjig od leta 1550 do leta 1586. Po stenah sta popisana življenje in usoda Primoža Trubarja, v vitražnih oknih, najdragocenejšem delu sobe, pa upodobljeni vsi najpomembnejši Trubarjevi sodobniki. Na otoku stoji nad dvesto let stara žaga, venecijanka samica. V gospodarskem poslopju je iz hleva nastala krčma, iz skednja pa galerija Skedenj. Leta 2002 je bila v sklopu domačije odprta tudi Trubarjeva čitalnica.
V Retjah stoji iz Levstikovega časa Ilijev kozolec, sestavljen brez enega samega žeblja, krit s slamo in zavarovan kot kulturni spomenik. Na danes posodobljeni rojstni hiši najdemo spominsko ploščo, ob njej pa kip velikega literata, delo Jakova Brdarja.
Stritarjeva kašča, v kateri je urejena zbirka kmečkega orodja, je odprta vse dni v letu, ogled je možen brez predhodne najave. Ključe, spominsko knjigo in žige hranijo Praznikovi v domači hiši.
Na nasprotni strani kašče je na pročelju nekdanje, danes predelane rojstne hiše, reliefna podoba Josipa Stritarja, ki jo je ob stoletnici njegovega rojstva izdelal kipar Franc Gorše iz bližnjega Zamostca pri Sodražici.
V hribovski vasici Gradež, v neposredni bližini Turjaka, so člani Društva za ohranjanje dediščine z občinsko finančno pomočjo obnovili sušilnico sadja, ki so jo pred drugo svetovno vojno zgradili na komušnem zemljišču takratni prebivalci Gradeža.
V stari, mali zidani sušilni peči (iz leta 1938, obnovljeni 1967, dozidani 1983) z odprtinami za dotok svežega zraka zadnji dve sušilni sezoni spet kurijo z metrskimi bukovimi in hrastovimi poleni in počasi sušijo neškropljeno sadje. Sadja ne žveplajo, ničesar ne dodajajo in ga ne namakajo, da bi zadržalo svetlo barvo.
