Cerkev je bila vrh Fijolčne gore, kakor so zaradi številnih vijolic nekoč imenovali vzpetino nad Vrhniko, postavljena okoli leta 1640. Danes ima cerkev, grajena po italijanskih vzorih, namesto gotskega baročni zvonik. Zid s trinajstimi kapelicami, ki jih je nekoč krasil Layerjev križev pot, so okrog cerkve zgradili okoli leta 1700. V 18. stoletju je bila cerkev priljubljen cilj mnogih romarjev. Po legendi naj bi se pod oltarjem še danes slišalo pretakanje starodavnega jezera.
Ob poti na Ulovko stoji na Kurenu gotska cerkev sv. Miklavža, nekdaj zavetnika vrhniških čolnarjev. Zgrajena je bila v 16. stoletju. Notranjost je poslikana s freskami. Najznamenitejši je lesen strop, ki sloni na dveh lesenih stebrih in je razdeljen na 96 kvadratov in 24 vzdolžnih polj, poslikanih z živalskimi, rastlinskimi in geometričnimi motivi. V cerkvi so trije leseni pozlačeni oltarji. Cerkev je nespremenjena vse od svojega nastanka in je kot dragocen dokument slovenske sakralne umetnosti od leta 1988 razglašena za kulturni spomenik.
Od 13. stoletja pa vse do razpustitve kartuzijanskega reda leta 1782 je bil v gradu Bistra samostan, današnjo grajsko podobo pa je posest dobila po mnogih prezidavah sredi 19. stoletja, ko je prešla v last družine Galle. Leta 1945 je bila nacionalizirana, od leta 1951 je v gradu Tehniški muzej Slovenije.
Prvotna kapela sv. Lenarta je bila zgrajena v gotskem slogu in je prvič omenjena leta 1444. Okrog nje je bilo tudi pokopališče. Današnjo baročno podobo je dobila v 18. stoletju. Notranjost so poslikali cerkveni slikarji takratnega časa, med njimi Leopold Layer, Simon Ogrin, Lah, Koželj in Götze ter Petkovšek. Ob spodnjem zidu pokopališča so pokopani Cankarjevi starši in sestra Francka.
Vrhnika je postala samostojna župnija v prvi polovici 15. stoletja, kar priča sedanja cerkev Sv. Pavla, ki je že četrta na tem mestu. Stoji na kraju nekdanjega rimskega tabora. Sedanjo cerkev so zgradili leta 1851 po načrtih Josefa Schöbla. Notranjost je razdeljena na tri enako velike ladje in ima poleg glavnega še štiri stranske oltarje. V cerkvi so poslikave domačega slikarja Ogrina, Kurza Goldensteina, Wolfa, Koželja in Debenjaka.
