Župna cerkev sv. Marjete
Cerkev sv. Marjete prvič omenja listina 11. aprila 1351. Kot podružnico cerkniške župnije jo navajajo tudi leta 1476, nato še v protokolu iz 1526. Najprej je kot podložnica bistriškega samostana pripadala cerkniški fari in preserskemu vikariatu, januarja 1758 postala vikariat, samostojna župnija pa 1. novembra 1862.
Letnica izgradnje prvotne cerkve ni znana, viri pa pravijo, da je njen nastanek tesno povezan z gradnjo bistiškega samostana. Domneva se, da naj bi se zgradila okoli leta 1300. V bližini današnje cerkve naj bi namreč kartuzijanski menihi imeli hišo s kapelo in od tu nadzorovali gradnjo v Bistri. Prva borovniška cerkev naj bi stala na današnjem župnijskem vrtu. Cerkev stoji v starem delu kraja. Ima klasicistično oblikovano fasado, zvonik je baročen. Nad glavnim vhodom je basrelief sv. Marjete, na straneh sta letnici 1829 (prezidava cerkve) in 1903 (portal). Nad portalom je rozeta, glavna in stranska vrata pa krasita tudi napisa.
Cerkev sv. Janez Krstnika
O starosti podružnične cerkve sv. Janeza Krstnika v Zabočevem, ki je zelo verjetno najstarejša cerkev v borovniški dolini, nič ne priča nazorneje od freske sv. Krištofa na zunanjosti severne cerkvene stene, ki jo strokovnjaki umeščajo v prvo polovico 14. stoletja in naj bi bila najstarejša svoje vrste na Slovenskem. Mimo cerkve je nekdaj potekala pomembna prometna povezava na Rakitno in naprej proti Notranjski, kar pojasni vlogo freske sv. Krištofa, zavetnika popotnikov ter priprošnjika zoper naglo smrt. Po nekaterih teorijah naj bi prvotno cerkev zgradili kartuzijani, ko so sredi 13. stoletja gradili samostan v Bistri, bivali pa bojda kar v Zabočevem, ki je v tistem času štelo precej več hiš kot Borovnica. Temu v prid naj bi govorilo ime cerkve, saj je sv. Janez Krstnik zavetnik asketov, puščavnikov ter seveda tudi kartuzijanskega reda.