Kulturne znamenitosti

Poleg koliščarjev, skrivnostnega močvirja in gradnje bistriškega samostana sta kotlino močno zaznamovala predvsem veličasten viadukt in železniška proga Dunaj-Trst. Omogočila sta ji razvoj in povezavo s svetom, obenem pa ji med drugo svetovno vojno zadala globoke rane. Od zanimive verige železniških premostitvenih objektov so v občini ohranjeni še štirje, na najmogočnejšega pa nas spominja le še steber, ki je proglašen za tehniški spomenik. Najzanimivejši in še danes prevozen pa je Jelenov oz. Dolinski most, vidni pa so tudi ostanki stare proge.

Borovniški viadukt

Borovniški viadukt, poimenovan tudi kot most, je bil svetovno znana mojstrovina in največja zgradba na progi Dunaj – Trst. Železniška proga od Ljubljane do Celja je stekla leta 1849. Želeli so jo speljati do Trsta, a premagati je bilo treba največji težavi, Ljubljansko barje in vzpon na Kraško planoto. Njeno gradnjo so zaupali Carlu Rittru von Ghegi, ki je že imel izkušnje z gradnjo železnic. 561 metrov dolg in 38 metrov visok viadukt so delali sedem let, od 1850 do 1856. V tem času so v mehka barjanska tla zabili 4000 hrastovih pilotov, za 24 obokanih stebrov so porabili 31.600 m3 obdelanih kamnitih blokov, 31.000 m3 lomljenca in okoli 5 milijonov opek. Stroški gradnje so znašali dva milijona goldinarjev. Dvonadstropni viadukt, ki je v loku premoščal najožji del Borovniške kotline, je imel v zgornji etaži 25, v spodnji pa 22 obokov. Gradnja sama je potekala z nečloveškimi napori in za današnji čas s precej primitivnimi sredstvi. Ne glede na to je bil viadukt leta 1856, ko je čezenj zapeljal prvi vlak, prava tehnična in arhitekturna mojstrovina. Kot zanimivost - grajen je bil brez cementa. Na velikonočni četrtek, 10. aprila 1941, je stara jugoslovanska vojska zrušila sedem kolon Borovniškega viadukta. Italijanska vojska, ki je 13. aprila prišla v Borovnico, se je takoj lotila gradnje železne premostitve. Izdelava Roth-Waagnerjeve konstrukcije je trajala do 28. junija 1941, ko je progo odprl italijanski minister za promet Giovanni Host-Venturi. December 1944 je pomenil konec prometa prek viadukta. V številnih bombardiranjih od avgusta do decembra 1944 so ga močno poškodovali, promet pa je bil dokončno prekinjen 27. decembra, ko so bombe porušile železno premostitev v smeri Stare postaje. Ob umiku iz Borovnice je 5. maja 1945 zjutraj nemški pionirski oddelek razstrelil še preostanke konstrukcije, skušali so uničiti tudi Dolski in Jelenov oz. Dolinski most, a jim je zmanjkalo eksploziva. Po koncu druge svetovne vojne je Borovničane čakalo težko delo. Veliko hiš je bilo porušenih, družine so preštevale mrtve in ranjene. Očistili so ostanke viadukta, iz katerih je zrasla marsikatera hiša, z njimi so nasipali novo progo in obložili ter uredili obalo Save v Beogradu. Zadnjih pet stebrov viadukta, tistih proti Stari postaji, so na ukaz KLO-ja razstreljevali od 13. do 17. februarja 1950. Mogočnega viadukta, ki je v svojem času vzbujal spoštovanje in občudovanje, danes ni več. Nanj nas spominja le še 21. steber iz ljubljanske smeri. Napaka pri vžigu razstreliva ga je ohranila in januarja 1992 so ga razglasili za tehniški spomenik. Pod ohranjenim stebrom stoji danes tabla z opisom in model nekdanjega mosta.
Borovnica si je leta 2006 enega najlepših svetovnih viaduktov izbrala za svoj simbol in ga ima v občinskem grbu in zastavi.

Jelenov viadukt

Blizu Borovniškega viadukta se še vedno nahaja Jelenov oz. Dolinski most, zgrajen leta 1857. Ob odhodu iz vasi so ga maja 1945 Nemci hoteli razstreliti, kruti usodi je ušel le zaradi pomanjkanja razstreliva. Most, speljan v rahlem zavoju, je zidan iz opeke in kamenja, sestavlja pa ga dvanajst stebrov in enajst obokov. Dolg je 219 m in visok 29 m. Je med najstarejšimi slovenskimi mostovi z dvotirno železnico in čeprav je bil grajen za nizke obremenitve, še danes lahko vozijo po njem težki tovorni vlaki. Jelenov oz. Dolinski most se vidi s ceste, ki povezuje Borovnico in Vrhniko.
Med Borovniškim viaduktom in Jelenovim oz. Dolinskim mostom je na vzpetini manjša ravnina, na kateri je bila do porušitve viadukta železniška postaja. Zgradili so jo leta 1857, po opustitvi pa demontirali vse nepotrebne tire, opremo in objekte. Marsikaj so uničile tudi bombe. Ostala sta dva tira, v stavbi pa so zdaj stanovanja. Temu delu Borovnice še danes rečemo Stara postaja. Leta 1947 so na drugi strani doline zgradili novo postajno poslopje, ki stoji na nekdanjem zemljišču Majaronove žage. Arhitekturno je nova postaja precej različna od ostalih postaj južne železnice, posebnost so predvsem ročno kovane rešetke na nekaterih oknih.

Rojstna hiša dr. Marje Boršnik

Rojstna hiša literarne zgodovinarke dr. Marje Boršnik, ki stoji v starem delu Borovnice na križišču današnje Rimske ceste in Paplerjeve ulice, je še danes ena izmed najlepših stavb kraja. Ima kamnit portal z letnico 1899, na fasadi pa lahko opazimo razčlenjene izstopajoče zidce in okenske okvirje. Ob vhodu je vzidana spominska plošča, odkrita 23. septembra 2006, ko se je Borovnica s prireditvijo in izdajo zbornika poklonila dr. Marji Boršnik in počastila stoletnico njenega rojstva. Okoli hiše je lepo vzdrževan vrt, našo pozornost pa vzbudi tudi zanimiv vodnjak.

Spomenik NOB na Bregu

Spomenik, narejen leta 1951, je delo znanega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika in je posvečen Brežanom, ki so padli v narodnoosvobodilni vojni. Kamnit steber, postavljen na peščeni površini in obdan s kovinsko ograjo, stoji pred gasilskim domom na Bregu, in sicer ob glavni cesti, ki povezuje Podpeč in Borovnico.

Ostanki trase Južna železnica

Trasa Južne železnice je z izgradnjo nove proge skozi Borovnico po koncu druge svetovne vojne izgubila svojo prvotno vlogo. Nova proga teče nižje po obronkih borovniške kotline, jo v velikem loku pri Dražici preči in se začne vzpenjati proti Verdu. Stara trasa danes služi kot dovozna pot za domačine in kot priljubljena sprehajalna točka.

Železniška čuvajnica št. 666

Železniška čuvajnica št. 666 je bila postavljena ob koncu gradnje t.i. Južne železnice (Dunaj-Trst) leta 1857 v neposredni bližini nekdanjega borovniškega viadukta, na danes opuščeni trasi železniške proge Preserje-Borovnica. Je zadnja svoje vrste, ki se je ohranila v vsej svoji prvotni arhitekturni obliki. Občinska društva jo z najbližjo okolico obnavljajo in preurejajo v muzej že vse od leta 2007, leta 2010 pa ji je Občina podelila status kulturnega spomenika lokalnega pomena.

 

Ne prezrite

V petek, 14. oktobra je v gostilni Bajc potekal tretji tarok turnir.
V Kneippovem kotičku smo preživeli lepo in aktivno sobotno dopoldne.
Prvo srečanje Notranjskih in Dolenjskih občin
V nedeljo, 8.9., smo organizirali prvo srečanje turističnih in kulturnih društev Dolenjskih in Notranjskih, pod sloganom »Pokažimo Notranjost!«. Od 10. ure dalje so lahko obiskovalci na travniku pri...

Koristne informacije

Vremenska napoved
Ljubljana
Vreme v Ljubljani